V nasprotju z nekaterimi običajnimi termoplasti PVC smola nima posebnega tališča. Izraz "PVC tališče" se na splošno nanaša na temperaturno območje, v katerem se material pri segrevanju začne mehčati, topiti in teči. Običajno se temperatura taljenja PVC smole giblje med 160 in 210 stopinjami, čeprav je specifično območje odvisno od dejavnikov, kot so molekulska masa, stopnja polimerizacije, morfologija delcev in proizvodni procesi. PVC ne prehaja nenadoma iz trdnega v tekoče pri določeni temperaturi; namesto tega se z naraščanjem temperature postopoma mehča in tali. Posledično praktična obdelava zahteva celovito oceno, ki uravnoteži toplotno stabilnost materiala s temperaturo obdelave.
Toplotna stabilnost je kritičen dejavnik, ki vpliva na obdelavo taline PVC smole. Zaradi prisotnosti atomov klora v molekularni strukturi PVC je material nagnjen k dehidrokloriranju pri povišanih temperaturah, kar povzroči razbarvanje in poslabšanje lastnosti materiala. Previsoke temperature segrevanja ali dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko povzročijo znatno toplotno razgradnjo; zato temperatur obdelave ni mogoče določiti samo na podlagi nominalne "tališča". V industrijski proizvodnji se dodatki, kot so toplotni stabilizatorji, mehčala in maziva, običajno uporabljajo za izboljšanje učinkovitosti obdelave, kar omogoča, da smola doseže želeno stanje pretoka, medtem ko minimalizira toplotno razgradnjo. Ker se ustrezne temperature obdelave razlikujejo glede na vrsto in formulacijo smole, je treba parametre, kot sta temperatura in čas zadrževanja, prilagoditi glede na specifično formulacijo med postopki, kot so ekstrudiranje, brizganje in kalandriranje.
Lastnosti taljenja PVC smole neposredno vplivajo na kakovost izdelka. Nezadostne temperature obdelave preprečujejo ustrezno plastifikacijo, kar ima za posledico slab pretok taline in morebitne težave v končnem izdelku, kot so neravne površine, nedosledna plastificacija ali nestabilne mehanske lastnosti. Nasprotno pa previsoke temperature pospešijo termično razgradnjo, kar povzroči razbarvanje, nastanek mehurčkov in poslabšanje mehanskih lastnosti. Tako je prednostna naloga pri predelavi PVC-ja vzdrževanje ustreznega temperaturnega območja plastificiranja, ne pa zgolj doseganje visoke temperature taljenja. V dejanski proizvodnji je treba opraviti prilagoditve glede na razred smole, formulacijo, zasnovo opreme in hitrost obdelave, da zagotovimo učinkovito plastifikacijo in hkrati zmanjšamo toplotno razgradnjo.

